Nova dirka pomeni tudi nove lokacije in tokrat ni bilo razočaranja! Trasa petkove HP Gora Rocka je bila fenomenalna. Sem se pred dirko zapeljati čez traso, da sem določil odsek, kjer bom snemal in je odlično speljana. Dolge ravnine, serpentine, prevoji, zožanja,... Kaj čem govoriti, kdor je bil tam in se je zapeljal čez celotno traso je bil lahko navdušen! Sicer je bilo malo število prijav (13) sprva res zaskrbljujoče, vendar ko se je začelo dogajati je bilo do zadnjega dirkalnika zanimivo. Mogoče bi predlagal organizatorju, da naslednjič le pusti nekaj minut več časa, da se fotografi in snemalci lahko varno premaknemo na drugo lokacijo. :)
V soboto so posadke vozile na dveh različnih trasah in sicer so vsako prevozili po trikrat. Po natančnem predhodnem pregledu obeh tras preko zemljevidov na računalniku je padla odločitev, da bo bolj zanimiva HP Čezsoča. Idealnih lokacij za snemanje je bilo kar nekaj od vstopa v vas preko šikane, do ozkega mostu čez Sočo naprej proti cilju brzinca. Srednji del skozi kraj Čezsoča je bil pravo malo ulično dirkališče. Dodatna kulisa pa so bile delno zasnežene okoliške gore.
Na prvem prehodu HP Čezsoča se je malo zakompliciralo zaradi nesreče civilnega vozila na etapi iz HP Breginjski kot, tako da zadnje tri posadke niso uspele pripeljati do štarta. V nadaljevanju pa je potekalo vse gladko.
Zmagovalca sta postala Aljoša Novak in Uroš Ocvirk z dirkalnikom Škoda Fabia R5, tesno sta jima sledila drugouvrščena Simon Wagner in Anne Katharina Stein z dirkalnikom Peugeot 208 Rally4 in tretjeuvrščena Grega Premrl in Gregor Brešer z dirkalnikom Peugeot 208 Rally4.
Na rallyju Poreč pa res že nekaj let nisem bil, se pa še dobro spomnim zanimivih zavojev, popeskanih, kot se za rally spodobi.
Petkov del hitrostnih preizkušenj sem spremljal preko računalnika, kolikor mi je čas dopuščal. Snemalna oprema je bila vseeno že pripravljena za sobotni zgodnji odhod proti Poreču. Na meji ni bilo kolon, niti sitnosti, tako da je bil prihod v Poreč dovolj zgoden (7:00). Pred odprtjem press centra in prevzemom akreditacije je bilo dovolj časa za kavo in klepet. Potem pa čakanje, pogledi na uro in čakanje in spet pogledi na uro. V press centru še vedno nikogar, ura pa je bila vedno bližje točki odhoda na hitrostno preizkušnjo. Očitno nekateri res ne razumejo, da je po prevzemu akreditacije potrebno priti še do trase, postaviti kamere,... Eno uro po "odprtju" press centra le prevzamem akreditacijo in na prvo HP. Zaradi zamude je bilo potrebno spremeniti plan in zamenjati snemalne lokacije, saj dostop do prej načrtovane ni bil več mogoč. Zdaj bom zapisal - k sreči (beri dalje) ...
Prihod na nadomestno lokacijo HP Vežnaveri, časa ni bilo dovolj niti za postavitev kamer na stojalih, saj so predvozila že veselo tiščala mimo. Križišče je izgledalo zanimivo, ne preveč speskano, po predvozilih niti ni dajalo občutka, da bo kaj posebnega. Pride prvi v konkurenci in ovinek res ni nič posebnega. In tako dalje do prevračanja posadke Ravenščak/Tomašković (Ford Fiesta Rally4). Po prvotnih planih bi snemal na drugi lokaciji (hvala zamujanju!). Nekaj posadk je bilo potrebno ustaviti, da se je obrnilo dirkalnik na kolesa. Sledilo je nadaljevanje brez kakršnih koli posebnosti.
Zaradi prekinitve je bilo nekoliko manj časa za premik na naslednjo lokacijo, zato se je bilo potrebno podvizati. Postavim kamere in se premaknem na varno lokacijo snemanja. Tokrat po dobrih 25 posadkah prekinitev in etapa zaradi nesreče. S tem je bil zaključen tudi dopoldanski del.
Popoldan sem snemal na že poznanih lokacijah krožne hitrostne preizkušnje Flengi. Tu je zaradi kombinacije hitrih ravnin in popeskanih zavojev vedno zanimivo. Obe hitrostni preizkušnji sta bili odpeljani brez prekinitev.
Zmagovalca rallyja sta bila Rok Turk s sovoznikom Vilijem Ošlajom v dirkalniku Hyundai i20 R5, druga sta bila Antal Kovacs s sovoznikom Gergely Istovics v dirkalniku Ford Fiesta R5 in tretja Kristof Klausz s sovoznikom Botond Csanyi v dirkalniku Škoda Fabia Rally2 EVO.
Sobota zjutraj, nekaj minut pred sedmo uro prispeva pred kontejner, v katerem se prevzame akreditacijo. Seveda najprej preverjanje PCT testa, ravno tako prej na meji. Opravimo hitro, saj imava dokumente pripravljene. Dobiva potrjeno akreditacijo, počakava še na press jopiče (slinčke), da bova na progi vidna. Izveva, da jih letos organizator zaradi corone nima, moj je pa ostal doma... Še dobro, da imam v avtu tisteg obveznega. Odpeljeva naprej proti mostu na parkirišče v bližini štarta. Še pomemben pogled v nebo in preučitev, kakšno bo vreme. Po celotedenskih napovedih in grožnjah se brez dežnika ni za odpraviti na progo, pa čeprav je nebo praktično brez oblačka.
Sledi sprehod do lokacije, kjer bom snemal prvi trening. Branko se odloči in gre naprej na drugo lokacijo. Časa je dovolj, zato ta del prehodim po dolgem in počez, postavim kameri. Na kameri testno namestim na novo načrtovana in natisnjena "spojlera", ki preprečujeta padanje dežja direktno na kameri. Še nekoliko počakam in končno se prične prvi trening. Skoraj pet ur traja, kar noče in noče se zaključiti. Skačemo iz ene prekinitve v drugo. Mene skrbi, da se bodo spominske kartice zapolnile in ne bom imel posnetkov prvega treninga najhitrejših dirkalnikov. Po treningu je ena od kartic kazala še 9 minut. Uspelo mi je posneti vse! :)
Sledi premik na novo lokacijo višje po progi navzgor. Ko se bližam Komušnici, se že sliši glasba, vseeno je nekoliko tišje, kot na dan dirke. Pri snemanju mi trušč iz zvočnikov in glasna glasba povzroča težave. Ker ne slišim motorja dirkalnikov se hitro naredi, da mi kakšen dirkalnik takoj po prekinitvi uide mimo. Pred štartom drugega treninga postavim eno kamero na stojalo za ovinkom, kamor ne vidim. Ko imam vse pripravljeno preverim še radarsko na Arso, suho bo! Tokrat so promo vozniki na vrsti zadnji, trening pa se izvede v celoti in ne v dveh delih, kot je bilo na prvem treningu. Prične se bolje, z manj prekinitvami. Čisto brez prekinitev vseeno ni šlo, vsekakor pa je potekalo mnogo bolj gladko. Tudi vreme je zdržalo.
Po končanem treningu sledi takojšen odhod proti parkirišču, kjer je avto. S parkirišča greva takoj do rezervirane namestitve, da naju ne čakajo in uredimo papirologijo, predno odideva na večerjo. Zvečer sledi še krajši sprehod skozi bokse pri pivovarni in debata ob pivu na terasi namestitve (Blaž, hvala za tehnične podrobnosti in informacije!).
Nedeljsko jutro je oblačno, vendar še ne kaže, da bo deževalo. Prva dirkalna vožnja se začne že ob devetih, tako da je potrebno pohiteti na progo. V avtu spakiram v nahrbtnik še dodaten dežnik, če bo vseeno kaka nevihta. Rezerva ni nikoli odveč. Potem pa pot pod noge do kraja Marinci, kjer sem se odločil posneti prvo dirkalno vožnjo. Postavim kamere, eno v ozek prehod med hišami in eno nižje na točko, kjer lahko pride do dotika dirkalnikov z ograjo. Pred pričetkom spet preverjam radarsko sliko, ki že kaže sumljive obrise na morju, ki se premikajo v naši smeri. Upam, da nas bodo ti dežni oblaki zgrešili. Začne se tekmovalna vožnja, najprej so na vrsti promo dirkači, potem kategorija točnost in končno tisto pravo dirkanje. Vse skupaj poteka dokaj gladko, vendar vseeno ne brez prekinitev. Po uri in pol dirkanja pa priletijo prve kaplje, nič kaj nežno. Jaz se borim z odpiranjem dežnika in hkratnim snemanjem, ko se kapljanje spreminja v naliv. Prvi avto v ograji, prekinitev, čakanje na izboljšanje vremena, vračanje, čakanje. Dež pa malo pada in ne pada, pa lije,... Prva dirkalna vožnja se z debelo uro zamude vendarle konča. Pokaže se sonce, zgleda, da se bo tudi vreme ustalilo. Sledi selitev na ovinek nad Marinci. Hitim s postavitvijo kamer, ker tudi organizator hiti s čimprejšnjim začetkom druge tekmovalne vožnje. Mimo priropotajo še oldtimerji in dirka se prične. Ne traja dolgo, ko spet prične deževati. Na trenutke se dobesedno zliva. Sledijo obdobja dirke in prekinitev, dokler ni tako pozno, da se organizator odloči, da je dirka zaključena. Šteje samo prva tekmovalna vožnja in dirkači dobijo polovične točke. Sledi še spust po razmočeni in blatni stezi proti avtu in pot domov.
Zmagovalec dirke je postal Christian Merli z Osello FA30 Zytek LRM, drugi je bil Simone Faggioli z Normo M20 FC Bardahl, tretji pa Piero Lottini z Osello PA 9/90. Najhitrejši Slovenec je bil Matej Grudnik z atraktivnim Renaultovim Cliom.
Rally Nova Gorica je še ena od dirk, ki v lanskem letu ni bila izpeljana. Tveganje za organizatorje bi bilo v tistem času verjetno preveliko. Tokrat je bil rally kljub corona krizi izveden v polni dvodnevni izvedbi. Na rallyju je štartalo 77 posadk. Zaradi premestitve HP Morsko s sobote na petek, so posadke že v petek prevozile sedem hitrostnih preizkušenj. Zadnja atraktivna petkova preizkušnja je bil SS Nova Gorica, ki je potekal zvečer v mestnem središču, kjer se je zbralo veliko število gledalcev.
V sobotnem delu rallyja so posadke morale prevoziti še šest hitrostnih preizkušenj na treh različnih trasah. Tokratna novost je bila hitra, več kot 17 kilometrov dolga hitrostna preizkušnja Renče. Vreme je bilo oba dva dni poletno sončno in toplo.
Zmagovalna posadka rallyja je po sobotnih tehničnih težavah vodilne posadke Rok Turk in Vilijem Ošlaj - Hyundai i20 R5 (skupno drugo mesto) postala posadka Emmanuel Guigou in Arnaud Dunand z atraktivnim dirkalnikom Alpine A110. Tretjeuvrščena posadka je Pierre Ragues in Julien Presenti prav tako z Alpine A110. Najhitrejša posadka s spredaj gnanim dirkalnikom pa vedno hitra Marko Grossi in Tara Berlot v Peugeot 208 Rally4.
Vse čase si lahko ogledate na strani časomerilcev: Omikron+
Sobotno jutro je, nekoliko hladno in zaspano, ko se prebijam mimo boksov, kjer večina še spi. Zgodaj je, noč veliko prekratka, a vendar je potrebno čim prej priti do press centra, prevzeti akreditacijo in oditi na progo. Tokrat se k sreči peljem z avtobusom skoraj povsem do cilja, le postajo nižje pri zadnji šikani. Tu je vedno pestro dogajanje in tudi sodniška ekipa je dobro razpoložena. Časa za postavitev kamer na stojala je dovolj, tako da to lahko naredim brez hitenja. Preverim, če vse deluje in se umaknem na kar se da varno točko, kjer bom snemal iz roke. Ni mi všeč, ker mi drevesa zakrivajo pomembne odseke, stopim nekaj metrov desno, tudi kanček bližje cesti, zdaj bo bolje. Po zvočniku se oglasi Vlado, kar pomeni, da se trening pričenja,... Zdaj pa budno oko kamere spremlja dirkalnik za dirkalnikom, dokler se vsi ne zvrstijo. Brez prekinitev ni šlo, prvi trening pa se je zavlekel globoko v popoldanski čas. Sledi pospravljanje opreme in čimprej selitev na drugo lokacijo. Preden začnejo, morajo biti kamere že nameščene. Po poti razmišljam, kam postaviti katero kamero, kje snemati iz roke, koliko soka je še ostalo v baterijah, katere spominske kartice so že napolnjene do roba,...
Vse je pripravljeno in končno se začne drugi trening. Tokrat bo šlo z manj zapleti... Spet prekinitev, čez nekaj časa izvem, da čakamo helikopter, da odpelje bolnika na zdravljenje. Minute postajajo dolge kot ure, helikopterja pa kar ni. Čakamo. Končno tisti značilni zvok, še nekaj minut in se bo končno začelo. Tokrat brez večjih prekinitev...
Nedeljsko jutro, še eno uro prej kot običajno. Hladno je, boksi se prebujajo, danes je dan D. Spet na novinarski avtobus, vendar tokrat samo do sredine proge, zgornji del je bil posnet že v soboto. Množice navijačev nestrrpno čakajo začetek, jaz hitim s postavljanjem kamer na stojalih. Preverim, če vse deluje in se postavim na predvideno točko snemanja iz roke. Samo dve dirki je potrebno odpeljati, a dopoldanska tekmovalna vožnja se zaradi premnogih prekinitev in ogromnega števila tekmovalcev spet prevesi v popoldan. Mimo pridrvi še zadnje vozilo (Merli) in že hitim s pospravljanjem opreme. Sledi skok na avtobus, ki me dostavi na zadnjo snemalno lokacijo. Začne se druga in zadnja tekmovalna vožnja. Še vedno sije sonce, a v daljavi se že kažejo besneči oblaki. Tokrat je manj prekinitev, med dirko začutim nekaj kapelj dežja. Spet posveti sonce in dirka se gladko odvije do konca.
Tokratni zmagovalec je Simone Faggioli (Norma M20 FC), ki je z novim rekordom spremenjene proge postavil čas še bližje dvem minutam.
Vse čase si lahko ogledate na strani časomerilcev: Omikron+
Še ena dirka, ki v lanskem letu ni bila izpeljana in smo to močno občutili v že tako zelo okrnjenem avtošportnem dogajanju. A vendar je bilo letos drugače, letos se je dirkalo in to na zelo visoki ravni. Proga je bila odlično pripravljena, kot je vsako leto, prav tako je bilo odlično poskrbljeno za gledalce in vse ostale prisotne.
Organizatorji so se zaradi trenutnih Covid-19 razmer odločili, da vse treninge in dirko izpeljejo v enem dnevu. Prijavljenih dirkačev je bilo glede na pretekla leta malo, glede na trenutno situacijo pa veliko. Precej me je presenetila velika udeležba domačih dirkačev. Pogrešal pa sem tuje voznike in voznike formul ter prototipov. Kljub temu je bilo dogajanje pestro in zanimivo.
V dopoldanskem času sta bila izpeljana dva treninga, v popoldanskem času po svečani otvoritvi pa dve tekmovalni vožnji. Daljših prekinitev kljub nekaj okvaram in nesrečam ni bilo. Tudi vreme, ki je dopoldan obetalo celo dež je bilo stabilno, proga pa je ostala suha.
Tokratni zmagovalec je bil Vladimir Stankovič v Loli B 09, sledila pa sta mu Martin Bubnič v vedno atraktivni Lancii Delta HF Integrale in Diethard Sternad z Alfo Romeo 156 STW.
Vse čase si lahko ogledate na strani časomerilcev Omikron Plus
Po dveh letih spet na rallyju Železniki, saj sem lanskega zaradi operacije bil primoran izpustiti. Kljub temu sem takrat budno spremljal vse dogajanje preko interneta.
Letošnji rally je potekal dva dni, s tem, da so prvi dan posadke vozile HP Podlonk in povsem novo traso HP Stari vrh, drugi dan pa obrnjeno HP Sorica in že od prej poznano HP Dražgoše. Rally je potekal v soboto popoldan in zvečer ter v nedeljo čez celoten dan. Tega termina se sam kar nekako ne morem privaditi, mi je vseeno ljubše v petek in soboto. Predvidevam, da nisem edini... Vseeno čestitke tistemu, ki se je domislil HP Stari vrh!
Do cilja je uspelo pripeljati 67 posadkam od 75, ki so se dirke udeležile. V ospredju so potekali boji predvsem za drugo, tretje in četrto mesto, saj je zmagovalna posadka Turk/Ošlaj -Hyundai i20 R5 dominirala čez celoten vikend in osvojila vseh deset hitrostnih preizkušenj. Hud boj za drugo mesto pa je potekal med drugouvrščeno posadko Dunner/Minor - Škoda Fabia R5 in tretjeuvrščeno posadko Grossi/Berlot - Peugeot 208 Rally2. Sicer pa čestitke vsem zmagovalcem po klasah in tudi tistim, ki ste uspeli pripeljati dirkalnike do ciljne rampe.
Vse čase si lahko ogledate na strani časomerilcev Omikron Plus
