Pa začnimo od začetka.
Vikend je bil tudi zame naporen, saj je po sobotni vročici sledil nedeljski hladen tuš. V bokse sem prispel v soboto malo pred osmo zjutraj. Ker sem imel pred prevzemom akreditacije dovolj časa, sem se s kamero v roki odpravil po boksih. Pozdravil nekaj znancev in posnel nekaj dogajanja, ki ga običajno gledalci ob progi zamudijo.
Ura se je kar hitro obrnila, sonce pa je neusmiljeno žgalo. Lokacije za snemanje sem si izbral že prej, kar se mi zdi iz vidika varnosti in primernosti skoraj nujno. In tako sta minila oba sobotna treninga, ob presneti vročini in pomanjkanju tekočine (zaloge vode so kar hitro kopnele).
Po napol prespani noči v avtu, sem dočakal nedeljsko jutro. Bilo je malo oblačno, ni pa kazalo, da bo čez dan kaj drugače. Po jutranji kavi v Baru Jelka, sem se odpravil na načrtovano mesto, kjer so me že počakali najbolj vztrajni gledalci. Prva tekmovalna vožnja se je začela v suhem vremenu. Na čase se je pokazalo celo sonce. Po približno pol ure, pa se je vremenska loterija postavila na glavo. Najprej je začelo rahlo deževati, to deževanje pa se je z veliko hitrostjo spreminjalo v nevihto. Dirka je bila prekinjena, za nas pa je sledilo čakanje pod naravnim tušem. K sreči se je po dobri uri vse skupaj toliko umirilo, da je lahko dirka potekala dalje. V drugi tekmovalni vožnji pa se je steza na koncu že začela sušiti...
