Sobotno jutro je, nekoliko hladno in zaspano, ko se prebijam mimo boksov, kjer večina še spi. Zgodaj je, noč veliko prekratka, a vendar je potrebno čim prej priti do press centra, prevzeti akreditacijo in oditi na progo. Tokrat se k sreči peljem z avtobusom skoraj povsem do cilja, le postajo nižje pri zadnji šikani. Tu je vedno pestro dogajanje in tudi sodniška ekipa je dobro razpoložena. Časa za postavitev kamer na stojala je dovolj, tako da to lahko naredim brez hitenja. Preverim, če vse deluje in se umaknem na kar se da varno točko, kjer bom snemal iz roke. Ni mi všeč, ker mi drevesa zakrivajo pomembne odseke, stopim nekaj metrov desno, tudi kanček bližje cesti, zdaj bo bolje. Po zvočniku se oglasi Vlado, kar pomeni, da se trening pričenja,... Zdaj pa budno oko kamere spremlja dirkalnik za dirkalnikom, dokler se vsi ne zvrstijo. Brez prekinitev ni šlo, prvi trening pa se je zavlekel globoko v popoldanski čas. Sledi pospravljanje opreme in čimprej selitev na drugo lokacijo. Preden začnejo, morajo biti kamere že nameščene. Po poti razmišljam, kam postaviti katero kamero, kje snemati iz roke, koliko soka je še ostalo v baterijah, katere spominske kartice so že napolnjene do roba,...
Vse je pripravljeno in končno se začne drugi trening. Tokrat bo šlo z manj zapleti... Spet prekinitev, čez nekaj časa izvem, da čakamo helikopter, da odpelje bolnika na zdravljenje. Minute postajajo dolge kot ure, helikopterja pa kar ni. Čakamo. Končno tisti značilni zvok, še nekaj minut in se bo končno začelo. Tokrat brez večjih prekinitev...
Nedeljsko jutro, še eno uro prej kot običajno. Hladno je, boksi se prebujajo, danes je dan D. Spet na novinarski avtobus, vendar tokrat samo do sredine proge, zgornji del je bil posnet že v soboto. Množice navijačev nestrrpno čakajo začetek, jaz hitim s postavljanjem kamer na stojalih. Preverim, če vse deluje in se postavim na predvideno točko snemanja iz roke. Samo dve dirki je potrebno odpeljati, a dopoldanska tekmovalna vožnja se zaradi premnogih prekinitev in ogromnega števila tekmovalcev spet prevesi v popoldan. Mimo pridrvi še zadnje vozilo (Merli) in že hitim s pospravljanjem opreme. Sledi skok na avtobus, ki me dostavi na zadnjo snemalno lokacijo. Začne se druga in zadnja tekmovalna vožnja. Še vedno sije sonce, a v daljavi se že kažejo besneči oblaki. Tokrat je manj prekinitev, med dirko začutim nekaj kapelj dežja. Spet posveti sonce in dirka se gladko odvije do konca.
Tokratni zmagovalec je Simone Faggioli (Norma M20 FC), ki je z novim rekordom spremenjene proge postavil čas še bližje dvem minutam.
Vse čase si lahko ogledate na strani časomerilcev: Omikron+
Skočite lahko tudi na uradno stran organizatorja: https://ghd-ilirskabistrica.com/
Ne spreglejte tudi video posnetka z najboljšo akcijo...
...posnetek TOP 3 celotnih voženj po moji izbiri...
Ni komentarjev:
Objavite komentar